V Evropi ženske še vedno delajo „zastonj“ 59 dni

Dan enakega plačila: razlika v plačilu med spoloma v Evropi ostaja pri 16,4 %

V Evropi ženske še vedno delajo „zastonj“ 59 dni – tako kažejo najnovejši podatki,ki jih je objavila Evropska komisija. Razlika v plačilu med spoloma – povprečna razlika med urnim zaslužkom žensk in moških v celotnem gospodarstvu – se je v zadnjih letih komaj spremenila in ostaja na približno 16 % (znaša 16,4 %, kar je enako kot leto prej). Glede na najnovejše podatke se evropski dan enakega plačila že drugič po vrsti obeležuje 28. februarja. Vseevropski dogodek namreč obeležujemo na tisti dan v novem koledarskem letu, od katerega dalje ženske dejansko prejemajo plačilo za svoje delo v primerjavi z moškimi. V praksi to pomeni, da danes ženske delajo „zastonj“ 59 dni in so šele nato plačane enako kot moški. Dan enakega plačila na evropski ravni prirejamo že četrtič: prvemu takemu dogodku, ki ga je Komisija pripravila 5. marca 2011 (glejIP/11/255), sta sledila še drugi 2. marca 2012 (glej IP/12/211) in tretji 28. februarja 2013 (glej IP/13/165).

„Evropski dan enakega plačila nas opozarja, da so ženske na trgu dela še vedno slabše plačane. V zadnjih letih se je razlika v plačilu zmanjšala le za malenkost. Še resneje je, da gre malenkostno zmanjšanje razlike v zadnjih letih večinoma pripisati gospodarski krizi, zaradi katere so se zmanjšale plače moških, ne pa boljšemu zaslužku žensk,“ je dejala Viviane Reding, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje. „Čeprav je enako plačilo za enako delo eno temeljnih načel EU, se žal še vedno ne odraža v resničnem življenju žensk v Evropi. Po letih mrtvila je čas za spremembe. Evropska komisija pripravlja pobudo, s katero želi doseči, da že v bližnji prihodnosti sploh ne bo potrebe po dnevu enakega plačila.“

Razlika v plačilu med spoloma je izražena kot odstotek zaslužka moških ter predstavlja razliko med povprečnim bruto urnim zaslužkom moških in žensk v celotnem gospodarstvu EU. Najnovejši podatki kažejo na povprečno 16,4-odstotno razliko v plačilu med spoloma za leto 2012 po vsej Evropski uniji. Po rahlem trendu upadanja v zadnjih letih – prej se je razlika namreč gibala okrog 17 % ali više – je zdaj nastopila stagnacija. Stalni trend upadanja je zaznati na Danskem, Češkem, Nizozemskem in Cipru ter v Avstriji, ponekod (Poljska, Litva) pa se je trend upadanja v letu 2012 obrnil. V nekaterih državah, na primer na Madžarskem, Portugalskem in Irskem ter v Estoniji, Bolgariji in Španiji, se je razlika v plačilu v zadnjih letih povečala.

Upadanje razlike v plačilu je mogoče razložiti z več dejavniki, kot so naraščajoči delež višje izobraženih delavk ali večji vpliv upada gospodarske rasti v nekaterih sektorjih, kjer prevladujejo moški, na primer v gradbeništvu ali inženirstvu. Ta sprememba zato ni le odraz izboljšav na področju plačila in delovnih pogojev za ženske.

Evropska komisija v poročilu iz decembra 2013 o uresničevanju pravil EU o enaki obravnavi žensk in moških pri zaposlovanju (Direktiva 2006/54/ES) ugotavlja, da uresničevanje načela enakega plačila ovira vrsta dejavnikov. Mednje sodijo pomanjkljiva preglednost plačnih sistemov, premajhna pravna jasnost definicije dela enake vrednosti in postopkovne ovire. Taka ovira je na primer pomanjkanje informacij, ki bi jih delavci potrebovali za uspešno vložitev zahtevkov za enako plačilo pred sodiščem, vključno s podatki o ravneh plačil po kategorijah zaposlenih (IP/13/1227). Če bi bile plače preglednejše, bi bil položaj posameznih žrtev plačilne diskriminacije ugodnejši, saj bi se lažje primerjale z delavci drugega spola.

Komisija proučuje možnosti, kako bi na evropski ravni povečali preglednost plačil in tako, s podporo učinkovitemu izvajanju načela enakega plačila v praksi, zmanjšali razliko v plačilih med spoloma.

Ozadje
Enakost spolov je eno temeljnih načel Evropske unije. Načelo enakega plačila je v pogodbah zapisano že od leta 1957 in je vključeno v Direktivo 2006/54/ES o enakem obravnavanju žensk in moških pri zaposlovanju in poklicnem delu.

Komisija je 9. decembra 2013 sprejela poročilo, v katerem ocenjuje, kako se določbe o enakem plačilu v EU uporabljajo v praksi (IP/13/1227). V njem ugotavlja, da bo v prihodnosti za vse države članice ključni izziv ravno pravilna uporaba in izvajanje pravil, ki jih določa Direktiva 2006/54/ES.

Poleg tega, da spremlja, ali države članice pravilno izvajajo evropsko zakonodajo, si Komisija na vseh področjih stalno prizadeva za odpravo razlike v plačilu. Te dejavnosti vključujejo pobudo „Enakost se obrestuje“ iz let 2012 in 2013 z organizacijo delavnic in usposabljanj v pomoč delodajalcem pri odpravljanju razlike v plačilu med spoloma, letna priporočila za posamezne države, ki jih Komisija izdaja v okviru evropskega semestra in s katerimi države članice opozarja na potrebe po obravnavi razlike v plačilu, evropske dneve enakega plačila, izmenjavo dobrih praks ter financiranje pobud držav članic – preko strukturnih skladov – in delovanja civilne družbe.

Primeri dobre prakse spodbujanja enakega plačila na nacionalni ravni:

Belgijski parlament je leta 2012 sprejel zakon, ki podjetjem nalaga, da vsako drugo leto izvedejo primerjalno analizo plačne strukture. Belgija je bila tudi prva država v EU, ki je priredila dan enakega plačila (leta 2005).
Francoska vlada je okrepila obstoječe sankcije proti podjetjem z vsaj 50 zaposlenimi, ki ne spoštujejo obveznosti glede enakosti spolov. Na podlagi odloka iz leta 2012 je bilo aprila 2013 pri dveh podjetjih ugotovljeno neizpolnjevanje zakonodaje o enakem plačilu; šlo je za prvi tak primer.
Avstrijski zakon o enaki obravnavi od podjetij zahteva, da pripravljajo poročila o enakem plačilu. Pravila se uvajajo postopno, tako da jih morajo zdaj upoštevati podjetja z več kot 250, 500 in 1 000 zaposlenimi. Podjetja z več kot 150 zaposlenimi bodo morala prvo tako poročilo pripraviti v letu 2014.
Portugalska resolucija z 8. marca 2013 vključuje ukrepe, ki zagotavljajo in podpirajo enake možnosti in dosežke žensk in moških na trgu dela, vključno z odpravo razlike v plačah. Ukrepi vključujejo poročanje o razliki v plačah med spoloma po dejavnostih.