8. marec Mednarodni dan žensk

ŽENSKI LOBI SLOVENIJE

SPOROČILO ZA JAVNOST OB 8. MARCU, MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK

Letošnji 8. marec obeležujemo v okoliščinah, ki nas opozarjajo, da gre vse bolj za nujno obrambo miru, temeljnih vrednot parlamentarne demokracije in doseženih pravic ter svoboščin vseh v naši lastni družbi, pa tudi v Evropski uniji. Žal smo se očitno zaman nadejale, da bo ta skupnost držav učinkovit branik pred nedemokratičnimi zastranitvami mladih demokracij.

Evropski svet, v katerem odločajo predsedniki vlad držav članic, tudi naš predsednik vlade, torej ne anonimni evropski birokrati, je dopustil, da ena največjih članic, Velika Britanija, uporablja dvojna merila za socialne pravice delavk in delavcev, ne samo prebežnikov iz vojnih območij ter neevropskih imigrantk in imigrantov, ampak tudi za ljudi, ki smo polnopravni državljani EU! Dopustil je tudi, da pravila EU, ki naj bi vsaj minimalno brzdala pohlep in strigla dobičke londonskega finančnega centra, zanj ne bodo veljala, torej bo bistveno manj denarja za opuščanje politike varčevanja na račun tistih, ki živimo od vse bednejših plač in pokojnin ter vse bolj množično tudi od socialnih podpor in dodatkov. Kdor je doslej mislil, da državljanke in državljani držav članic EU ne sedimo v istih čolnih, ki se potapljajo v Sredozemlju, ima zdaj črno na belem, da se je motil! Le da v naše čolne voda šele pronica, v njihove pa dere v slapovih.

V življenjskem interesu vseh nas je, nas žensk, pa je še toliko bolj, da se postavimo po robu vsaki politiki, ki z igranjem ali nemočne žrtve velikih v EU ali nacionalistične obrambe »naših« ljudi pred nevarnostmi, ki da nam pretijo pred begunci in ekonomskimi migranti, spreminjajo Slovenijo v prvo branilko trdnjave Evrope in našo demokracijo v državo, kjer je zatiranje svobode in odpravljanje enakosti za vse baje nujno zato, da bi »ohranili« naše vrednote in »zavarovali« naše meje, trge, ulice ter šole. Ta politika je pripeljala do tega, da so starši in učitelji začeli verjeti, da nas ogrožajo maloštevlni otroci brez spremstva, najranljivejši begunci pred vojno! Videti je, da je povzročiteljem tragične selitve svetovnega juga na svetovni sever uspelo, da se strah in sovraštvo ljudi, namesto proti njim, obrača proti njihovim žrtvam.

Ko se družba, soočena s krizo, začne zapirati, ko v zunanjem svetu vidi samo še sovražno zaroto, doma pa samo še notranje sovražnike, narodne izdajalce in grešne kozle za vse, kar že gre in bi še lahko šlo narobe, ženske spet postanemo samo podanice, ki jih je treba vzgajati. Zlepa ali zgrda nas je treba pripraviti do tega, da rojevamo vojake, se žrtvujemo za družino in domovino ter se odrečemo pravici odločati o lastnem življenju. Predvsem pa naj bi nehale soodločati z moškimi o drugačnem, pravičnejšem svetu, ki smo ga pripravljene in sposobne soustvarjati. Javne molitve skrajnežev pred porodnišnicami nas opozarjajo, da moramo odločno braniti svojo pravico do lastnega telesa, svojo pravico do zasebnosti, svojo pravico do sekularne in nemilitarizirane države. Blatenje in poimensko javno označevanje branilk Ustave, češ da so v »abortivnem lobiju«, nas spodbuja k zahtevi, da državne institucije, ki so pristojne in odgovorne za preprečevanje in ustavljanje sovražnega govora proti katerikoli družbeni skupini, torej tudi v tem primeru, učinkovito opravijo svojo dolžnost.

Rezilna žica in vojska na mejah, javne molitve pred porodnišnico, rasistični in islamofobični shodi proti beguncem s parolo: »Ne na mojem dvorišču«, so znamenja istega procesa, tj. umiranja demokracije, umiranja enakosti, umiranja človečnosti in solidarnosti med ljudmi. Temu se ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, v imenu temeljne enakosti in nujne solidarnosti med ljudmi, najodločneje postavljamo po robu. Današnje razmere nam kažejo, da bomo sicer izredno težko ohranile že doseženo raven enakosti med spoloma, kaj šele, da bi lahko spodbudile kakršno koli uspešno napredovanje v politiki enakosti spolov.